O PLAZOVIH
Varstvo pred snežnimi plazovi nekoč in
danes
Manca Volk Bahun, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Začetek meseca oktobra je sneg že pobelil vrhove naših gora in ''zimoljubi'' s(m)o se že veselili, da je to dober
obet za dolgo in s snegom bogato zimo. ''Dobre obete'' so visoke temperature kmalu odplaknile in ostala so
nam le še ugibanja, želje in nestrpna pričakovanja nove zimske sezone.
Z zimo in s snegom pa se v gore, hribe in na vse bolj strme hribčke vračajo tudi snežni plazovi. Mogoče je v teh
toplih dneh kar malo čudno govoriti o snegu, kaj šele o plazovih, vendar si je, preden se začne zares, dobro
osvežiti spomin, da nas sneg, predvsem pa plazovi ne bodo presenetili preveč.
Naraven pojav ali naravna nesreča?
Snežni plazovi so v visokogorju (pa tudi kje nižje) povsem običajen naraven pojav. Ti procesi delujejo že od
nekdaj in so sestavni del alpskih (in predalpskih) pokrajin, ne glede na človeka. Kot taki predstavljajo nevarnost, zaradi katere lahko pride do škode ali nesreče. Obstoj pojavov (oz. nevarnosti) v pokrajini, ki napovedujejo, da se človeku (ne pa naravi – zanjo je to sestavni del prilagajanja naravnim spremembam oziroma del
procesa vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja) lahko zgodi nekaj neprijetnega, imenujemo ogroženost.
Ogrožen odsek poti na Zelenico (foto: Manca Volk Bahun)
7
GORSKI reševalec