DOBRO JE VEDETI
ovco ali pa zalezovali ranjenega gamsa. Sledili so jim Med
objektivne
okoliš?ine
sodijo
nevarnoszeliš?arji, ki so visoko v gorah nabirali zdravilne rastline. ti, ki so v rokah narave, ?lovek pa ima le toliko vpliva nanje, da jih lahko pozna in ve, kako
Hoja v gore že od nekdaj, poleg dobre volje gornikov, dobre se jim izogniti ali ravnati v njihovem primeru.
opremljenosti in ustreznega na?rtovanja ture, zahteva
tudi poznavanje osnovnih pravil gorništva, torej pozn- Objektivne nevarnosti so:
avanja samega sebe, lastnih zmožnosti, tehnik gibanja v gorskem svetu in njeni okolici. Razli?ni avtorji kot •
teren: težko prehoden s stenami in skoki;
eno temeljnih pravil gorništva navajajo, da se ture ne nezavarovane in slabo ozna?ene poti; kamnismemo lotiti brezbrižno. Pozanimati se moramo, kam ti in snežni plazovi; krušljivost; snežiš?a, blatne,
gremo, kje in koliko ?asa bomo hodili, kakšna je pot in mokre, z gruš?em pokrite poti, strma in poledenekje je cilj, ki ga želimo dose?i. Prav tako je pomembno, la pobo?ja; opasti, ledeniške razpoke, krajna zev;
da sebi in drugim ne postavljamo previsokih ciljev. •
vreme: poleti nevihte, strele, megla, hitri vremenPomembna je dobra telesna in psihi?na pripravljenost. ski preobrati, požar, veter; pozimi vihar, nizke temperature, led, sneg, klože, opasti, megla, kratek dan;
Gorništvo tako lahko predstavimo kot šport, zabavo •
živali: najpogosteje prožijo kamenje; piki
in obliko doživljanja narave, v kateri gorniki iš?emo in ugrizi strupenih ter steklih živali; zveri.
svoj notranji mir. Ker pa je obiskovanje gora tesno
povezano s kontaktno kulturo med posameznikom ?e je za objektivne nevarnosti tako zna?ilno, da ima
in naravo, se posledi?no sre?ujemo tudi z vrsto pred- ?lovek le toliko vpliva nanje, da jih lahko pozna in
vidljivih in nepredvidljivih situacij. Posledice sled- ve, kako se jim izogniti so druge, subjektivne nenjih so najpogosteje gorske nesre?e, tudi takšne s varnosti, posledica ?loveškega napa?nega ravnanja.
tragi?nimi koncem. Vzroki zanje so razli?ni. V veliki Gre torej za nevarnosti, ki so posledica ?loveškega
meri so posledica neupoštevanja temeljnih pravil napa?nega ravnanja. Tem se lahko izognemo z
gorništva ter ?loveške neodgovornosti in malomarnos- znanjem in izkušnjami. Subjektivne nevarnosti so:
ti, torej našega napa?nega razmišljanja, dojemanja
gora in premajhne izkušenosti. Vzroki imajo ve?krat •
nezadostne in neustrezne priprave na turo:
tudi skupno izhodiš?e, t.j. napa?en in podcenjeva- napa?na izbira cilja; pomanjkljivo znanje, nelen odnos do gora. Zato je pomembno zavedanje, da sposobnost,
neizkušenost;
nepoznavanje
termožnosti nesre?e ni mogo?e izklju?iti, ?eprav je storje- ena in razmer; slaba psihofizi?na pripravljenno mnogo, da do njih ne pride. V gore namre? hodimo ost;
precenjevanje
sposobnosti;
nedisciplina,
zato, da bi tam živeli in se ne poškodovali ali celo umrli. nemotiviranost, neusklajenost, prepiri v skupini;
•
pomanjkljiva oprema: neprimerna obleka, obKot smo že navedli je pomembno predvsem zavedanje utev, nahrbtnik; neustrezna zaš?ita in specialisti?na
o nevarnostih in tveganjih v gorah. Slovar slovenskega oprema; slabo vzdrževana in poškodovana opknjižnega jezika pojem nevarnost definira kot možnost rema; hoja in plezanje brez zaš?itne opreme;
nesre?e ali ?esa slabega, neprijetnega sploh. Nevarnost •
nepravilna uporaba opreme: neizkušenost in nedelimo na objektivno, to je tisto, na katero ne more- znanje pri uporabi opreme; odkriti ostri deli na nahrbtmo vplivati in je nadzorovati; ter na subjektivno, nad niku (dereze, cepin); neupoštevanje navodil proizvajakatero imamo nadzor in nanjo lahko vplivamo. Vsaka lca opreme; neprimerno skladiš?enje in vzdrževanje;
nevarnost ima objektivne in subjektivne elemente. •
neusposobljenost: težave z orientacijo; neustrezna tehnika hoje in plezanja; napa?na uporaba varoval in druge tehni?ne opreme, napa?no varovanje;
•
bolezni in psihi?no stanje: iz?rpanost, vrtoglavica, druge bolezni; strah, panika; hitre spremembe razpoloženja; višinska bolezen, son?arica, kap.
Naštete nevarnosti predstavljajo tveganje za nastanek
nesre?e v gorah. V tem delu je zato pomembno, da se
teh tveganj zavedamo in da jih z izogibanjem nevarnosti, minimalno izpostavljenostjo, prilagoditvijo opreme
in tehnike, zmanjšamo. Tega tveganja se moramo še
posebej zavedati v gorah, ko že najmanjša napaka,
nepozornost, slaba oprema in ostali dejavniki, lahko
pomeni nesre?o, ki za sabo lahko puš?a hude posledice.
22
GORSKI
reševalec