NA OBISKU V SKANDINAVIJI
STAREC NA LUNI
Tekst in slike: Peter Roži?
Marsikdo se bo vprašal zakaj takšen naslov v kat- v AO. Štirinajst letni fant je bil 3.10.1948 prvi? na
erem se skriva tudi nekaj simbolike.
bivaku v severni steni Storži?a. Kmalu za tem zopet
s soplezalcem Edijem Perkom 21.11.1948.
To je ime kratke plezalne smeri v enem izmed številnih Decembra istega leta se je udeležil za?etniškega
plezališ? na jugu Švedske, katere avtor je Jurij Radon, alpinisti?nega te?aja pod Storži?em, nato še te?aja
o katerem bom iz spoštovanja do njegove šestdeset AO Trži? na Vrši?u 9.-13. 4. 1949 in republiškega na
letne plezalske poti, ki še vedno traja poizkusil Korošici 1. – 8. 4. 1950.
izluš?iti nekaj drobnih utrinkov. Minilo je štirideset Med ?lane je bil sprejet po opravljenem izpitu 2.11.50
let od kar je odšel od doma, v srcu pa je ostal še ve- (Komisija: Perko M., Kemperle P. AO Jezersko, Saldno taprav Trži?an. Ob letošnjem obisku pri njem na berger N. in Costa A.) star šestnajst let.
Švedskem sva imela dosti ?asa za pogovor. V njegovi
izvirni tržiški govorici se niti malo ne pozna dolgoletna S kakšno opremo so takrat plezali nam pove odlomek
odsotnost od doma in prav hudomušno in po doma?e iz ?lanka v zborniku ob 50. letnici GRS:
mi je povedal marsikakšno prigodo iz mladih let. Franci Primoži? – Krvin 10.7.1949
Krepak stisk rok po preplezani Kramarjevi smeri Že od mladih let je njegovo življenje tesno poveza- vrh Storži?a - je za osemnajstletnega plezalca pomeno s hribi in plezanju je ostal zvest še do danes, ko nil, da ga v steni s soplezalci ni vezala samo vrv,
ve?ina njegovih še žive?ih vrstnikov tega že dolgo ne temve? tudi prijateljstvo.
po?ne ve?. Ena iz med njegovih modrosti je, da je Po stari navadi takratnih plezalcev sva se z Jurijem
bolje življenje dolgo zajemati s tamalo žlico, kot pa šele na vrhu razvezala in skrbno pospravila plezals tavelko le kratek cajt. Njemu to odli?no uspeva. no opremo. Kaj prida je ni bilo; konopna vrv, že
malo oguljena, kladivo, narejeno v kova?nici in nekaj kroparskih in jeseniških klinov. Iz nahrbtnika pa
sva vzela kvedrovce , vanj pa sva pospravila plezalke
s filcastim podplatom. Malo sva še pokramljala in
odhitela ?ez Škarjev rob v dolino do stare ko?e pod
Storži?em.
(na ta dan sta se v sosednjem razu smrtno ponesre?ila
Edi Perko in Jože Cankar )
Kot ?lan AO Trži? je v naslednjih letih veliko plezal.
Kot ve?ina tržiških alpinistov je v prvih letih plezal
predvsem v doma?em Storži?u. ( Na o?itke Ljubljanskih alpinistov, da plezajo samo v Storži?u jih je ?opov
Joža v njegovem stilu potolažil z besedami ,,fantje n'?
se sekirat ?e ga bote znucal ga bote pa okol obrnil pa
v spet dobr’’).
Šestega 8. 1950 je v navezi z Nej?em Perkom preplezal
prvenstveno Levo smer V- v zahodni steni Storži?a
in z istim soplezalcem 30. 8.1952 še Direktno smer
V- (prva zimska ponovitev 29.11.53 Perko N., Radon
J., Primoži? F. naslednji dan 30.11. pa še Matevžev
steber). Poleg Matevževega stebra V (Perko Nej?a,
Križnar Milan 16.11.51) dolga leta eno najbolj priljubljenih težjih smeri v Storži?u.
V naslednjih letih so plezali tudi v Julijcih in
Kamniških alpah in leta 1954 je v navezi s Primoži?em
in Janušem ponovil tudi ?opov steber v Steni. Avgusta leta 1959 je bil ?lan ekipe ,, Prve tržiške odprave v
tujino Lienški dolomiti in Visoke ture,, . Kljub slabemu vremenu so preplezali kar nekaj smeri in se povzJur pod steno Haegesfelda na Norveškem
peli na Grossglockner. V letih med 1956 – 1959 je bil
na?elnik alpinisti?nega odseka.
Jurij Radon, po doma?e Bilko, se je rodil 6. decembra Zanimivi sta dve prigodi iz tistega ?asa:
leta 1934. Izhaja iz stare tržiške družine, brez o?eta je
ostal v ?asu vojne, s hribi pa se je sre?al že kot mlad Ko so se fantje odpravljali plezat ?rn graben, ki je
fanti?. Živeli so skromno a kot pravi je bilo vseeno lepo. bil znan po tem , da po njem rado pada kamenje
Mlade fante so iz mladinskega odseka, kjer so pridobivali prve hribovske izkušnje 7.9. 1948 povabili
GORSKI
reševalec
11