DELOVANJE V GRZS
i
nk
oR
e b olj )
(foto: arhiv GR
S
rh
ln i k )
:a
Ja
Slavko Rožič: “Simpozija se je udeležilo preko 40
udeležencev iz treh držav oziroma gorskih reševalnih služb. To kaže na veliko zanimanje in željo po
izmenjavi izkušenj. Vloga
(fo
to
zdravnikov in ostalih
zdravstvenih delavcev s področja
urgentne medicine je v gorskem
reševanju zelo
pomembna in
tega se zavedamo tudi
v GRZS. Zato
bomo tovrstna
srečanja podpirali
tudi v bodoče.”
:V
V
ili
oge
ln i k )
24 GORSKI reševalec
(fo t
o
v
Maja Železnik: “Že prvo e-sporočilo je v mojih
očeh povzročilo iskrice. Končno izobraževanje,
ki me res zanima. Moji prvi Ažmanovi dnevi. Za
začetek plezanje (lepše se res ne bi moglo začeti), potem pa teme, da kar padeš vanje. Povedane
Janko Rebolj:: “Pozdravljam takšno idejo in
čim več podobnih
strokovno-delovnih
srečanj. Tovrstnih
usposabljanj v
GRZS manjka.
Mislim, da je
področje Paklenice zelo primerna lokacija, saj je
razmeroma blizu
za vse udeležence
simpozija. Upam, da
bo tako tudi naslednje leto.”
oge
ogelnik)
il i V
:V
Dr. Petar Miškovič, Pročelnik Medicinske komisije HGSS: “Međunarodni simpozij gorske
medicine održan u Starigradu, (NP Paklenica –
Hrvatska) od 8. do 10. 4. 2016 godine pokazao
je izuzetnu važnost razmjene znanja i iskustava
na području medicinskog zbrinjavanja u neurbanim i teško pristupačnim
područjima. Tehnička
)
č
iskustva i najnoi
ž
Tr
vije smjernice
medicinskog
zbrinjavanja
pokazane
su kroz vrlo
kvalitetna
predavanja
i stručno odrađene radionice
na terenu. Ovakav
oblik međunarodnih
susreta medicinara gorskih službi spašavanja potrebno je organizirati i
u budućnosti kako bi se održao visoki standard
kvalitete zbrinjavanja unesrećenih u uvjetima
gorskog spašavanja.”
V
ili
to
Iztok Tomazin: “Zadovoljen sem, da je moja ideja
o spremembi in nadgradnji strokovnih srečanj
medicincev GRZS naletela na plodna tla tudi pri
hrvaških in bosanskih
kolegih, da smo kljub
( fo
omejenemu času
in skromnim
virom uspeli
organizirati
srečanje v
Starigradu
in Paklenici
ter da smo se
imeli zelo dobro
– tako v strokovnem kot v plezalnem in družabnem
smislu. Vesel sem tudi
enotnega mnenja udeležencev, da bi bilo s takšnimi srečanji vredno nadaljevati.”
(fo
to
z žarom, zanimivo in
s predanostjo ljudi,
ki res verjamejo
svojim besedam. Kdo bi
rekel, da je
lahko učenje
tako zanimivo
... Terenske
vaje, scenariji in
razlage nazorno
prikažejo, kako
nuditi pomoč v vseh
mogočih in nemogočih
situacijah in terenih. Večerno druženje pa le še
dodana vrednost. Toliko smeha, veselih domislic,
sproščenosti in topline. Da je zadnji dan kar sonce
pregnalo oblake. To je to ... Vzemi, kar hočeš. Jaz
res ne morem biti kratka. Ker mi je bilo vse tako
zelo všeč.”
:V
Izjave nekaterih udeležencev simpozija: