REŠEVALCI
Tudi mame smo gorske reševalke
Andreja Jagodic
Medtem ko Vito vztrajno nagovarjam, naj poje vsaj še
eno žličko kašice, ter pogledujem na uro, saj prihaja
čas, ko bo potrebno v šolo po Ajdo, zazvoni telefon. Na
drugi strani kolega s postaje, ki sprašuje, ali bi napisala članek o dilemah in težavah gorskih reševalk, ki so
tudi mame. Najprej me vse skupaj malce zaskrbi, saj
si ne predstavljam, kaj in kako bi to “problematiko” (ki
pravzaprav to sploh ni) spisala, saj se še sama malce “lovim”. Pred le pol leta sem namreč drugič postala mama. Tema se mi zdi privlačna in obenem precej
težka. Privlačna zato, ker se o tem kaj dosti ne govori,
težka pa pravzaprav iz istega razloga. Tudi sama o tem
prav veliko ne govorim. Še manj jamram. Ni lepšega kot
biti mama. In tako zelo hvaležna in srečna sem, da sem
gorska reševalka. V obeh vlogah se enostavno počutim: jaz. Zato verjamem, da se bo vse izšlo, kot je treba.
Vem, da sta vlogi združljivi, čeprav ni vedno preprosto.
Verjamem pa, da se marsikaj da, če se hoče. In jaz si
zelo in nadvse želim biti in ostati gorska reševalka. Kljub
dvema zlatima deklicama, ki me kličeta mami.
Pred desetimi leti sem ob obletnici naše postaje za
zbornik napisala članek, v katerem pišem o svoji strasti do gora, o sreči, ki me preplavlja v stenah, in o
smislu, ki ga tam vedno znova najdem. Je danes kaj
drugače? Kar se tiče smisla, strasti in ljubezni do gora
prav nič. Še vedno bi vsak svoj prosti trenutek najraje stekla v naravo, ki me obenem tako zelo pomirja
Ajda in Andreja
na Zelenici
(foto: Erna Anderle)
4
GORSKI reševalec
in daje dodatnih moči. Pa vendarle se je življenje v
desetih letih spremenilo. Med drugim tudi to, da sem
postala mama in da prostega časa skorajda več ni.
Gorski reševalci in gorske reševalke moramo biti pripravljeni, da se čim hitreje odzovemo na “klic na pomoč”. Potrebno je pridobivati novo in redno obnavljati
znanje raznih tematik, ki zadevajo reševanje v gorah,
zato je pomembno in koristno, da se udeležujemo vaj
in tur, ki pripomorejo k boljšemu delovanju posameznika ter celotne postaje. Vedno moramo biti tudi v
dobri fizični kondiciji. In kako naj bi si mama ob službi
in z dvema majhnima deklicama to lahko “privoščila”?
Predvsem z dovolj veliko željo, super organizacijo,
dobrim usklajevanjem in precejšnjo improvizacijo.
Mame smo dobre organizatorke, zelo koristno je, če
smo tudi dobre improvizatorke. Pravzaprav je improvizacija na splošno v življenju precej pomembna.
Priznati moram, da so me v času druge nosečnosti
pestila vprašanja, kako bom pri dveh otrocih še vedno lahko zadosti fizično aktivna, kako se bom lahko
udeleževala vseh potrebnih obveznosti in akcij. Nikoli
si nisem dovolila pomisliti, da ne bom zmogla, sem se
pa spraševala, kako bom vse to speljala.
Na srečo sem bila obe nosečnosti zdrava in sem bila
vseskozi tudi fizično precej aktivna. V zadnjih dneh ozi-