DELOVANJE V GRZS
Na turni smuki –
avtoportret
(foto: Rok Maček)
zdravnikov v GRZS, aktivnih jih je približno 30, akcije žal prepogosto potekajo brez prisotnosti zdravnika. Občasno se zdravnikov sploh ne aktivira, saj
vodje akcij presodijo, da jih ne potrebujejo.
Člani Komisije za medicino smo praviloma zdravstveni delavci. V trenutni sestavi smo večinoma zdravniki,
en član je diplomiran zdravstvenik. KMED se zavzema za večjo vključenost ostalih zdravstvenih delavcev v delo KMED in njihovo vlogo oziroma položaj
znotraj GRZS, predvsem si želimo uporabiti njihovo
bogato zdravstveno znanje in izkušnje. Imamo tudi
delovno skupino zdravstvenih delavcev, katere naloga je opredelitev njihovega položaja, nalog in opreme
znotraj GRZS.
Vaša komisija skrbi tudi za usposabljanje reševalcev s področja prve pomoči z dodatkom nujne
medicinske pomoči. Katera usposabljanja izvajate in kakšna je tvoja izkušnja s temi usposabljanji? So reševalci zadovoljni, imate kakšne kadrovske težave pri izvedbi?
KMED vsakoletno organizira 80-urni tečaj prve pomoči in nujne medicinske pomoči. Na dnevu reševalcev
poteka tudi tekmovanje iz prve pomoči. Vsaki dve leti
pripravimo tečaj dodatnih znanj iz NMP za reševalce
letalce, vsake tri leta pa sklop predavanj in vaj za obnovitev licence iz prve pomoči za vse člane GRZS.
Zadnja leta organiziramo tudi Ažmanove dneve, strokovno srečanje za zdravnike in zdravstvene delavce
v GRZS. Letos jih pripravljamo skupaj s hrvaškimi kolegi v Paklenici na Hrvaškem.
Reševalci so z izobraževanji zadovoljni, zavedajo se,
da to znanje potrebujejo, ker se s tem ne srečujejo
vsakodnevno. Za nas, ki sodelujemo v organizaciji in
izvedbi teh aktivnosti, to predstavlja precejšnjo obveznost. Z izvedbo imamo vsako leto kadrovske težave,
ker nas je preprosto premalo. Po analogiji z inštruktorji GRS razmišljam tudi o inštruktorjih prve pomoči
in NMP znotraj GRZS, katerih naloga bi bila organizacija in izvedba teh izobraževanj. Zdaj to izvaja KMED,
ki pa jo sam vidim bolj v vlogi koordinatorja kot pa
organizatorja izobraževanj.
Vloga zdravnika v gorskem reševanju je po mnenju večine reševalcev zelo pomembna in s svojim
delom na terenu rešite marsikatero življenje. Kakšna je struktura poškodb pri gorskih nesrečah?
So najtežje nesreče tiste, ki jih opravite s helikopterjem? Kako zagotavljate kvalitetno oskrbo poškodovancev tudi takrat, ko helikopter ne more
poleteti in je v akcijo treba peš?
GORSKI reševalec
19