Nameščanje opreme pri vstopu (foto: Vili Vogelnik)
STAREJŠI REŠEVALCI
Med vzponom, veselo
razpoloženi (foto: Vili Vogelnik)
meri na liniji ene izmed plezalnih smeri. Levo in desno
od naše plezalne poti v Gradiški Turi lahko opazujemo
lepo označene in s svedrovci izdatno trasirane plezalne smeri. Menda jih je od bližnje Podraške Ture, skupaj z okolico Gradiške Ture, kar 284. In enotni smo si,
da smisel zavarovane in opremljene plezalne poti ni v
iskanju najlažjih prehodov, ampak ravno obratno.
ko so imenovani tvorili jedro že nekoč odličnega moštva.
Morda je prav v takšnih obujanjih spominov največja vrednost in vrednota naših veteranskih izletov!
Pa vrh Trikota še ni konec našega izleta. Po zavarovani planinski poti se spustimo v izhodišče Gradiške Ture.
Opazujemo zgledno in urejeno označene plezalne smeri
v ostenju. Potem pa posedemo pri Andlovčevih, znanih
vinarjih z Gradišča pri Vipavi. Gospodar Rajko z družino
nas postreže s sladko vipavsko kapljico. Z degustacijo
nas sprehodi med vipavskimi vinogradi, trtami in vini.
Eno je boljše od drugega. Žena Mirjam nas postreže z
izvrstno joto s primorsko klobaso, pa še s pico iz domače
krušne peči za povrhu ... Rekli bi: “Še angelčki bi se smejali!” Nasmejanih obrazov smo se tudi mi vrnili pod naše
tržiške gore. Hvala vsem, ki ste nam dali ta čudovit dan!
Najlepši del Gradiške Ture pride na vrsto po lesenem balkonu, “Tonačevem hohštantu”, kot smo ga brž prekrstili,
po grapi, na razgledni raz proti vrhu stebra, imenovanem
Trikot. Pod nami se v soncu koplje Vipavska dolina z vinogradi, posejanimi po pobočjih nad njo in po ravnini. Kar
same po sebi vzniknejo debate o hvaljeni vipavski vinski
kapljici in vseh sortah trt, ki rastejo tukaj. Marsikatera vesela, malo pivsko obarvana zgodba iz preteklosti oživi in sproži
salvo smeha celotne vzpenjajoče
Med vzponom, veselo
se skupine. In kar naenkrat smo
razpoloženi (foto: Vili Vogelnik)
vrh skalnega stebra Trikot. Kot
že tolikokrat poprej posedemo,
prigriznemo in v pogovoru oživljajo Smrekca, Krvin, Robežov
Miha, Kodelca, Komanč, Čera,
Jančman ... Spomnimo se Radonovega Jurja na Švedskem
pa Zobača, ki mu je bolezen letos preprečila, da bi bil z nami.
Blaž, ki predstavlja generacijo
sedanjih aktivnih tržiških gorskih reševalcev, večino omenjenih pozna le po imenih iz pripovedi. Mnogi, danes veterani,
smo bili komaj, ali pa še ne,
pripravniki za reševalske vrste,
GORSKI reševalec
33