NAMESTO UVODA
Peti številki na pot
Blaž Belhar – načelnik
Blaž Belhar (foto: Vili Vogelnik)
Z velikim veseljem in ponosom pišem svoj prvi uvodnik načelnika za peto številko
Gorskega reševalca. Lansko leto je z vsemi obveznostmi in reševalnim delom kar zletelo mimo nas, o novi številki smo se nekajkrat pogovarjali, odločitev je bila sprejeta za
letošnjo pomlad. Pripraviti publikacijo takšnega obsega pomeni veliko dela za urednika,
uredniški odbor in avtorje. V Tržiču imamo srečo, da v Društvu gorske reševalne službe deluje
veliko nadarjenih piscev, fotografov, zgodovinarjev in kronistov, ki z velikim veseljem v svojem prostem času spremljajo
naše mesto, ljudi in dogodke. Vse to se odraža tudi v našem glasilu, ki po mojem mnenju presega naše društvo in lokalno
okolje ter najde bralce med gorskimi reševalci in gorniki po celi Sloveniji.
Lani spomladi smo po dveh mandatih Slavca Rožiča morali izvoliti novega načelnika – predsednika društva, saj naša
pravila predsedovanje omejujejo na največ dva mandata, zamenjali so se tudi upravni odbor in ostali organi društva. Verjamem, da si je Slavc kar oddahnil po vseh obveznostih v društvu, poleg tega je tudi zelo aktiven podpredsednik GRZS,
kjer vodi Strokovno komisijo. Po prvem letu vodenja društva imam dobre izkušnje, obenem priznavam, da si nisem predstavljal, da predsedovanje zahteva tako veliko energije in časa. Poleg mojega angažmaja so zelo aktivni tudi moji kolegi
pri delu v društvu in v komisijah GRZS. V začetku leta smo izračunali, da v povprečju vsak član opravi približno 200 ur
letno, nekateri najbolj aktivni seveda bistveno več od povprečja. Največ časa vložimo v usposabljanja, brez katerih ni
kvalitetnega dela, v preventivne aktivnosti ter reševalno delo.
V zadnjih dveh letih smo bili tudi mi deležni zmanjševanja sredstev s strani FIHO-a in države, režemo si sredstva za
opremo, na drugi strani pa vsako leto opravimo več dela. Letos nam je na srečo prisluhnila Občina Tržič, z županom Borutom Sajovicem smo se dogovorili za povečanje sredstev financiranja opreme, s katerimi bomo zapolnili vrzel državnega zmanjšanja. Politiki bi se morali resno zamisliti nad situacijo. Prostovoljci vlagamo ogromno našega časa in energije,
izvajamo javno službo, na drugi strani nam pa zmanjšujejo sredstva. Premalo se zavedajo, da kvalitetna oprema pomeni
varnost naših članov in ponesrečencev.
V letošnji zimi smo že izvedli vsa zimska usposabljanja, v teku je pomladni niz popoldanskih usposabljanj ter zaključek
z letnim tečajem v začetku junija, potem sledi čas dopustov, ko se ukvarjamo “samo” z reševalnimi akcijami. Do takrat
nas čakajo še tekmovanje v prvi pomoči, dan reševalcev, organizacija spominske slovesnosti na Okrešlju, organizacija
duatlona na Šiji, nekaj delovnih akcij ... Včasih se vprašam, kaj vse zmore 31 reševalcev?! Najpomembneje pa je, da se
vedno razidemo kot dobri prijatelji.
Vsem bralcem želim veliko lepih trenutkov in varnih korakov v gorah.
Beseda urednika
Matija Perko
Matija Perko (foto: Vili Vogelnik)
Ja, je bil že čas za novo številko. A žal se nič ne zgodi samo! Nekako sem čutil, da je
potrebno še nekaj časa, da bodo fantje pripravljeni spet kaj napisati. Na sestanku ožje
skupine za pripravo nove številke Gorskega reševalca smo se vse dogovorili. A kaj, ko
ima vsak službo, družino, različne obveznosti, ki vzamejo svoj čas. Dnevi so tekli, delo z
novo številko pa se ni premaknilo. Bomo, bomo ... so večkrat rekli fantje!
Tako sem “zapregel konja” in jih začel priganjati. Končno se je premaknilo in prispevki so začeli prihajati. Saj potem pa že gre.
Čeprav naše društvo po številu članov sodi med manjša, smo svoje dejavnosti vedno znali popisati in objaviti. Sam bi
želel “izvleči