RAZGOVOR Z NEKDANJIM REŠEVALCEM
s planinskimi prijatelji najraje zapel kakšno Čorovo
(Marjan Perko).
varoval (zatiči in frendi), saj v celotni smeri ni nobenega
klina. Takih doživetij ne pozabiš nikoli.
Po prihodu na Švedsko leta 1972 je po naključju (neznanec je na avtobusu bral alpinistično revijo in beseda je dala besedo) spoznal člana stockholmskega
plezalnega kluba, ki se mu je nato pridružil. Ko pa se
je v osemdesetih letih preselil v svoje prikupno domovanje v naselju Nävekvarn, pa se je priključil lokalnemu plezalnemu klubu Tunaberget iz Nyköpinga.
V zadnjih letih sva se kar nekajkrat navezala na isto
vrv in vedno sem občudoval njegovo, kljub letom,
lahkotno gibanje v steni. Predvsem njegov občutek
za trenje plezalk na gladkih ploščah se je v granitu
švedskih plezališč razvil do potankosti. Jurij kljub nekaj zdravstvenim težavam in letom še vedno vztraja.
Ve, da bo nekoč svojo plezalno opremo moral postaviti v kot, a o tem zaenkrat še ne razmišlja. Na
to kaže tudi to, da se je močno razveselil nove vrvi
– darila svojih klubskih prijateljev. Kljub petinšestdesetletni plezalski zgodbi še vedno načrtuje nadaljevanje. Če mu bodo zvezde naklonjene, ima v načrtu
jesenski obisk domovine in na njegovo željo plezališča Gradiške Ture v Vipavi.
Številnim smerem v švedskih plezališčih je med obiski domovine vedno dodal še kakšno v domačih hribih.
Obiskal je Španijo, italijanske Dolomite, Lofote, češke
peščenjake, Paklenico, predvsem pa se je zaljubil v
norveški Nissedal v pokrajini Telemark, čudovito pokrajino ob jezeru Nisser, poraščeno z borovimi in brezovimi gozdovi, iz katerih se dvigajo gladke zaobljene
gore. To pokrajino je v zadnjih dvajsetih letih obiskal kar
šestkrat. Imel sem to čast, da sva zadnji obisk opravila
skupaj. Via Lara (4+ 400 m) je čudovita smer v nekoliko nagnjeni steni Hägefjella, ki postreže s plezanjem v
gladkem granitu z veliko možnostjo uporabe premičnih
Pred leti mi je v pogovoru dejal, da je star alpinist:
“Kok’r de b’ zaspav na vlak’, vsi so že odšli, ti s’
pa še k’r gor.” Kljub temu, da je zakoračil v deveto
desetletje, mu iz srca želim še dolgo vožnjo na tem
vlaku.
(foto: arhiv Franci Primožič)
Na grebenu Roter Turma v Lienških Dolomitih. Z leve: Miha Peharc, Jurij Radon, Franci Primožič
14 GORSKI reševalec