ZELENIŠKI PLAZOVI
Dr. France Maleši? pa v Zborniku ob 60. letnici GRS Trži? navaja:
12.12.1962 (drugi razpoložljivi podatki vklju?no s spominsko ploš?o
navajajo 13. december ) po 10. uri je snežni plaz zasuj dve skupini
grani?arjev12 vojakov in dva ?astnika)iz stražnice na Ljubelju in na
Zelenici, ki sta se med rednim obhodom sre?ali pol grani?arske poti
na plazovitem svetu v Možeh, v prvi konti nekoliko pod Domom na
Zelenici. Bil je meter novega snega, ki je bil zaradi odjuge zelo vlažen.
Plaz so sprožili gamsi, ki so bili tik nad njimi. Bil je širok 200m in
dolg 400m. Eden od grani?arjev je ostal nezasut in je takoj odkopal
drugega, oba pa še drugih deset, ki jih je bilo videti iz snega. Dva od
njih sta bila poškodovana. Pod plazom sta ostala še 21-letna Radivoj
Todorov – Branimir iz Slavencev pri Tunju in Dure Plavši? – Ostoja iz
Zrenjanina. Prvega je našel njegov pes, ki so ga tovariši pripeljali iz
karavle, vendar mu z oživljanjem niso molji pomagati. Drugega so po
petih urah našli reševalci s sondiranjem dva metra globoko na robu
plazu.
To je le ena od nesre?, kjer so se ljudje znašli v nevarnosti zaradi ukaza drugih. V ?asu prve svetovne vojne so plazovi tudi pri nas terjali
mnogo žrtev med ljudmi, ki so bili primorani izpolnjevati ukaze ( soška
fronta in gradnja vršiške ceste z tragedijo ruskih ujetnikov). ?loveška
norost je šla med vojno v gorah celo tako dale? , da so vojaki z topovi
in minometi namerno prožili plazove nad položaji nasprotnikov in jih
morili.
V za?etku šestdesetih let so se za?ele uresni?evati želje tržiških
smu?arskih zanesenjakov in leta 1963 je stekel prvi del sedežnice,
kasneje leta 1965 pa še drugi del in razcvet Tržiškega smu?anja se
je za?el. Pred tem so na Zelenici v glavnem smu?ali v pozni zimi in
spomladi, ko so stekle ži?nice pa se je sezona bistveno podaljšala.
Zaradi strmih terenov in sten pa se je tudi objektivna nevarnost nesre?
zaradi plazov mo?no pove?ala.
Smu?iš?e je postalo z izgradnjo sedežnice zanimivo za razne panožne
( tekstiljada, šuštarjada … ) sindikalne tekme takratne mo?ne tržiške
industrije. Tržiški smu?arji so bili mnogokrat organizatorji državnih in
mednarodnih tekmovanj vseh kategorij in s tem je bila množi?nost
v velikem porastu. Pritiski na organizatorje ne glede na vremenske
pogoje (nevarnost plazov) so privedli do tega, da se je v teh letih
za?elo tu