Gorski reševalec_2 - Page 22

DOBRO JE VEDETI ovco ali pa zalezovali ranjenega gamsa. Sledili so jim Med objektivne okoliš?ine sodijo nevarnoszeliš?arji, ki so visoko v gorah nabirali zdravilne rastline. ti, ki so v rokah narave, ?lovek pa ima le toliko vpliva nanje, da jih lahko pozna in ve, kako Hoja v gore že od nekdaj, poleg dobre volje gornikov, dobre se jim izogniti ali ravnati v njihovem primeru. opremljenosti in ustreznega na?rtovanja ture, zahteva tudi poznavanje osnovnih pravil gorništva, torej pozn- Objektivne nevarnosti so: avanja samega sebe, lastnih zmožnosti, tehnik gibanja v gorskem svetu in njeni okolici. Razli?ni avtorji kot • teren: težko prehoden s stenami in skoki; eno temeljnih pravil gorništva navajajo, da se ture ne nezavarovane in slabo ozna?ene poti; kamnismemo lotiti brezbrižno. Pozanimati se moramo, kam ti in snežni plazovi; krušljivost; snežiš?a, blatne, gremo, kje in koliko ?asa bomo hodili, kakšna je pot in mokre, z gruš?em pokrite poti, strma in poledenekje je cilj, ki ga želimo dose?i. Prav tako je pomembno, la pobo?ja; opasti, ledeniške razpoke, krajna zev; da sebi in drugim ne postavljamo previsokih ciljev. • vreme: poleti nevihte, strele, megla, hitri vremenPomembna je dobra telesna in psihi?na pripravljenost. ski preobrati, požar, veter; pozimi vihar, nizke temperature, led, sneg, klože, opasti, megla, kratek dan; Gorništvo tako lahko predstavimo kot šport, zabavo • živali: najpogosteje prožijo kamenje; piki in obliko doživljanja narave, v kateri gorniki iš?emo in ugrizi strupenih ter steklih živali; zveri. svoj notranji mir. Ker pa je obiskovanje gora tesno povezano s kontaktno kulturo med posameznikom ?e je za objektivne nevarnosti tako zna?ilno, da ima in naravo, se posledi?no sre?ujemo tudi z vrsto pred- ?lovek le toliko vpliva nanje, da jih lahko pozna in vidljivih in nepredvidljivih situacij. Posledice sled- ve, kako se jim izogniti so druge, subjektivne nenjih so najpogosteje gorske nesre?e, tudi takšne s varnosti, posledica ?loveškega napa?nega ravnanja. tragi?nimi koncem. Vzroki zanje so razli?ni. V veliki Gre torej za nevarnosti, ki so posledica ?loveškega meri so posledica neupoštevanja temeljnih pravil napa?nega ravnanja. Tem se lahko izognemo z gorništva ter ?loveške neodgovornosti in malomarnos- znanjem in izkušnjami. Subjektivne nevarnosti so: ti, torej našega napa?nega razmišljanja, dojemanja gora in premajhne izkušenosti. Vzroki imajo ve?krat • nezadostne in neustrezne priprave na turo: tudi skupno izhodiš?e, t.j. napa?en in podcenjeva- napa?na izbira cilja; pomanjkljivo znanje, nelen odnos do gora. Zato je pomembno zavedanje, da sposobnost, neizkušenost; nepoznavanje termožnosti nesre?e ni mogo?e izklju?iti, ?eprav je storje- ena in razmer; slaba psihofizi?na pripravljenno mnogo, da do njih ne pride. V gore namre? hodimo ost; precenjevanje sposobnosti; nedisciplina, zato, da bi tam živeli in se ne poškodovali ali celo umrli. nemotiviranost, neusklajenost, prepiri v skupini; • pomanjkljiva oprema: neprimerna obleka, obKot smo že navedli je pomembno predvsem zavedanje utev, nahrbtnik; neustrezna zaš?ita in specialisti?na o nevarnostih in tveganjih v gorah. Slovar slovenskega oprema; slabo vzdrževana in poškodovana opknjižnega jezika pojem nevarnost definira kot možnost rema; hoja in plezanje brez zaš?itne opreme; nesre?e ali ?esa slabega, neprijetnega sploh. Nevarnost • nepravilna uporaba opreme: neizkušenost in nedelimo na objektivno, to je tisto, na katero ne more- znanje pri uporabi opreme; odkriti ostri deli na nahrbtmo vplivati in je nadzorovati; ter na subjektivno, nad niku (dereze, cepin); neupoštevanje navodil proizvajakatero imamo nadzor in nanjo lahko vplivamo. Vsaka lca opreme; neprimerno skladiš?enje in vzdrževanje; nevarnost ima objektivne in subjektivne elemente. • neusposobljenost: težave z orientacijo; neustrezna tehnika hoje in plezanja; napa?na uporaba varoval in druge tehni?ne opreme, napa?no varovanje; • bolezni in psihi?no stanje: iz?rpanost, vrtoglavica, druge bolezni; strah, panika; hitre spremembe razpoloženja; višinska bolezen, son?arica, kap. Naštete nevarnosti predstavljajo tveganje za nastanek nesre?e v gorah. V tem delu je zato pomembno, da se teh tveganj zavedamo in da jih z izogibanjem nevarnosti, minimalno izpostavljenostjo, prilagoditvijo opreme in tehnike, zmanjšamo. Tega tveganja se moramo še posebej zavedati v gorah, ko že najmanjša napaka, nepozornost, slaba oprema in ostali dejavniki, lahko pomeni nesre?o, ki za sabo lahko puš?a hude posledice. 22 GORSKI reševalec