Gorski reševalec_2 - Page 21

DOBRO JE VEDETI jne ali programske opreme. Ni potrebno vnaprej poznati identiteto iskanega ali njegove telefonske številke, s programsko opremo pa lahko pri iskanju izlo?ijo vse »poznane« telefone (npr. reševalcev). Uspešni so bili tudi pri iskanju v porušenih stavbah. S helikopterjem opremljenim s Hepkie-jem so sposobni pregledati obmo?je 50 X 60 km v eni uri ! Toplotna kamera Termovizijska oz. infrarde?a ali toplotna kamera že dolgo ni ve? rezervirana izklju?no za vojaške potrebe, temve? postaja zelo uporabna na mnogih podro?jih. Termovizijska kamera je razširila ?lovekovo sposobnost zaznavanja, poleg vidne svetlobe tudi na infrarde?i spekter, s tem pa so te kamere postale nepogrešljive na mnogih podro?jih: v gradbeništvu (ugotavljanje toplotnih izgub, odkrivanje vlage, netesnih mest, napak in poškodb), energetiki in drugih industrijskih dejavnostih (nadzor daljnovodov, lociranje pregretih delov-napak na opremi, nadzor hitosti segrevanja-ohlajanja), v gasilstvu (pregled prostorov, iskanje žariš?, možnost »pogleda skozi dim«, iskanje oseb). Nekatere kamere lahko zaznajo-prikažejo že zelo majhne razlike v temperature, tako da lahko lo?imo ljudi (živa bitja) od njihove okolice (skale, zemlja, rastje). Za delovanje ne potrebujemo osvetlitve terena z lu?mideluje v megli, temi, skozi dim, generira kvalitetno sliko, kamero je možno uporabiti tudi za pregled bolj oddaljenih terenov saj imajo vgrajeno možnost približevanja (zoom). Kamere se lahko vgradijo tudi na helikopter kar še pove?a možnosti njene uporabe. Tržiški gorski reševalci smo se s takšno kamero prvi? »sre?ali« na vaji Cooperate2010 (2. oktobra 2010) pri Sapotnici (A), kjer so jo za iskanje ponesre?encev (npr. prometne nesre?e,..) v težkopreglednem terenu (gozd) uporabljali gasilci. Že teden dni zatem, pri iskanju pogrešane planinke na Zelenici 9.10.2010 pa smo za pomo? zaprosili gasilce PGD Trži?, ki imajo med svojo opremo prav takšno kamero (znamke Bullard). V no?nih urah smo s pomo?jo te kamere ogledovali terene Begunjš?ice in drugod okrog Zelenice. Pogrešana je bila naslednji dan najdene na drugem obmo?ju. od izginotja in ostale podatke, bi le ta izra?unalprikazal najverjetnejša mesta kjer bi se lahko nahajal pogrešani (prioritetna mesta za iskanje). ?e takšen program lahko pomaga, vodi ljudi do to?ke kjer naj za?nejo iskanje, potem je to odli?no. Ker pa vse žrtve vedno ne spadajo v predvidljiv gibalni vzorec, moramo te modele vzeti le kot eno od orodij in nikakor ne smemo zanemariti oz. z njim nadomestiti presoje strokovnjakov za iskanje, v?asih je zelo pomembna njihova intuicija in sumi, ki jim moramo slediti. Gorska reševalna služba sodeluje v reševalnih, poizvedovalnih in iskalnih intervencijah. V ve?ini primerov se prepletata vsaj dve vrsti posredovanj. V primeru da reševalci ob klicu na pomo? nimajo to?nih informacij o mestu nesre?e, lokaciji ponesre?enih, je pred samim reševanjem potrebno opraviti bolj ali manj obširno iskalno akcijo. V tem primeru seveda še ne govorimo o iskalni akciji v pravem pomenu besede (definicija in ugotovitev policije). V letošnjem letu (do 15.11.2010) je GRZS sodelovala v 47 iskalnih intervencijah. Ne glede na vrsto pa so iskalne intervencije praviloma dolgotrajne, naporne, pri njih sodeluje ve?je število reševalcev in enot, pogosto se sre?ujejo z veliko neznankami in vprašanji. Viri: Zakon o elektronskih komunikacijah – Zekom; Revija Telekomunikacije, februar 2009; Iskanje pogrešane osebe-Iskalna intervencija, GRZS; http:// hepkie.com/ ; Poslovnik Komisije za reševanje izpod plazov GRZS; Sledenje, Boris Štupar, 2008 ; Pono?i izgubljeni planinec preživel.., Robert Kralj, http:// www.policija.si ; www.grzs.si; in drugi viri NEVARNOSTI V GORAH Tekst: Bojan Kos Matemati?na orodja za predvidevanje lokacije Naše gore in njihov druga?en svet že od nekdaj privablja ljudi iz dolin. Slovenija je namre? alpska izgubljenih dežela in velik del njenega ozemlja je gorat oziroma Pohodniki ki se izgubijo v naravi in jim teren ni vsaj hribovit. Slovenski gorski svet tako ni ve? neve? znan, pogosto reagirajo pani?ni, sledijo drugim znan svet. Je dosegljiva destinacija sodobne družbe potem, se vrtijo v krogu, odlo?ajo se nerazumno, in to?ka, na kateri se ljudje sre?ujemo z gorništvom, naklju?no, zaradi ?esar imajo reševalci še težavnejšo naravo in samim seboj. Osnovni namen gorništva nalogo pri iskanju. Ameri?ani s pomo?jo analiziranja ni tekmovalnost in borba z gorami, ampak je detakšnih primerov, naklju?ij in obnašanj ter s kom- javnost, ki stremi kvišku: cilj je vrh, pot je gora. binacijo matemati?nih modelov in topografskih map razvijajo orodja koristna za reševalne enote. Cilj modela je predvideti najverjetnejšo lokacijo žrtve (na podlagi informacij, terena, gps sledi ostalih pogrešanih, nasvetov strokovnjakov za iskanje in reševanje). Model skuša odgovoriti na vprašanje: Kako se ljudje obnašajo ko se izgubijo in tavajo po neznanem naravnem terenu? Z ra?unalniškim programom, kamor bi vodja iskanja vnesel zadnjo znano lokacijo iskanega, ?as V gorskem svetu so se skozi našo zgodovino dogajale velike spremembe: od krvavih bojiš? in premikanja meja sosednjih držav do, za nacionalni ponos, pomembnih osvajanj gora. S prvim osvajanjem gora povezujemo ljudi izpod planin. To so bili pastirji in lovci, ki so med pašo »sko?ili« na vrh, iskali izgubljeno GORSKI reševalec 21