Gorski reševalec_2 - Page 20

DOBRO JE VEDETI Pri iskanjih se sre?ujemo z naslednjimi težavami: kako skupinam najenostavneje povedati-omejiti kje je njihovo iskalno obmo?je - kako med potekom iskanja nadzirati trenutno situacijo, skupine ali posameznike,.. - kako kvalitetno usmerjati skupine ali posameznike, kako jim pomagati z informacijami (možne poti, prehodi,..), najkrajše možne poti do cilja,… - kako nadaljevati intervencije po prekinitvah- drugim skupinam sporo?iti kje je teren že preiskan in kje še ne, da ne pride do spuš?anja (nepreiskan teren) in podvajanja (dvakrat ali ve?krat preiskan isti teren). Pomo? opreme za satelitsko navigacijo (ro?ni GPS sprejemniki, prenosni ra?unalniki, razli?ne karte) naj bi najprej zagotavljala ve?jo varnost reševalcem na terenu, s tem pa tudi kvalitetnejše delo, boljši nadzor nad dogajanjem, možnost analize in povzemanja dogajanja. Tako kot za vsako opremo pa tudi za to velja, da jo moramo znati pravilno uporabljati in vzdrževati: v predhodnih treningih in vajah pridobimo potrebna znanja za ravnanje z opremo, da jo uporabljamo pravilno in na tak na?in da nam je pri delu v pomo?. Za delovanje naprav je potrebna energija, zato ne smemo pozabiti na polne baterije, možnost napajanja, rezervo,.. GPS sprejemnike pa uporablja tudi vedno ve? planincev in ostalih, ki se gibljejo v gorah, tako v primeru da potrebujejo pomo?i lahko natan?no sporo?ijo svojo lokacijo. Avgusta 2008 je jadralni padalec nesre?no pristal v krošnji drevesa na podro?ju Gozda pod Kriško goro, nepoškodovan a sam se ni mogel spustiti z visokega drevesa na tla. Poklical je na center za obveš?anje-112 in sporo?il koordinate lokacije, kjer se je nahajal. Iskanje padalca na širšem terenu bi sicer trajalo precej dlje. Pomo? so potrebovali tudi trije planinci, ki so v temi in zaradi nepoznavanja terena zašli s poti na obmo?ju Košute 9. oktobra 2010. Tudi oni so imeli pri sebi GPS sprejemnik, s pomo?jo katerega so nam sporo?ili svojo to?no lokacijo. Reševalci ki so jim šli naproti so jih tako brez težav locirali in našli. Spremljanje položaja uporabnikov mobilne telefonije: Z razmahom uporabe mobilnih telefonov in boljšo tehnološko opremljenostjo (pokritost z GSM signalom tudi v gorskem svetu) se je varnost oz. možnost hitrejšega prenosa obvestila o nesre?i zelo pove?ala. Hkrati s tem se je nekajkrat dogodilo, da so nevestni posamezniki iz objestnosti izkoristili možnost klica na pomo? (lažni klic na pomo?) in s tem povzro?ili najmanj negotovost in nepotrebno delo reševalcem. Druga skrajnost pa je bila, da v primeru izgubljenih ali pogrešanih oseb, ki so imeli v žepu vklju?en mobilni telefon ali so celo sami klicali na pomo?, ni bilo možno pridobiti dolo?enih podatkov o njihovi lokaciji, ?eprav so le ti pri mobilnih operaterjih obstajali. To je povzro?alo frustracije pri svojcih ter nezadovoljstvo pri reševalnih službah in policiji, kar je nazadnje privedlo do ustrezne spremembe zakonodaje (Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom) v letu 20 GORSKI reševalec 2009. Spremembe zadevajo predvsem posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa, in so s tem omogo?ile, da podatki mobilnega operaterja ki bi lahko pomagali pri iskanju pogrešane osebe operater lahko posreduje policiji (pred tem jih je lahko posredoval le ob izdaji sodnega naloga -v primeru suma kaznivega dejanja, kar pa v primerih iskanja pogrešanih ni bilo uporabno). V primerih, ko policija ugotovi, da sta ogrožena življenje in telo posameznika, ima pravico od operaterja javnih telefonskih omrežij ustno ali pisno zahtevati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo, ki jo ima pri sebi posameznik, katerega življenje in telo sta ogrožena. Kljub tehnologiji pa je Lokacija seveda podana približno glede na oddajnike preko katerih se je mobilni telefon zadnji? povezal v omrežje, velikokrat je že to zelo dobra informacija, ko iskalci-reševalci tavamo v temi… Na podlagi teorije in tudi izkušenj pa je tudi jasno da ti podatki ne morejo natan?no dolo?iti lokacije (podro?je, ki je lahko geografsko precej veliko) oz. da so celo lahko zavajujo?i oz. neto?ni. (primer iskalne akcije Zelenica 10.10.2010). Omrežje zazna uporabnika, ko le ta preide mejo med podro?ji sosednjih baznih postaj. ?e pa uporabnik uporabi eno od storitev, se v zbirko podatkov operaterja poleg drugih zakonsko predpisanih podatkov, shranijo tudi podatki o bazni postaji (geografski položaj teh pa je operaterju natan?no poznan), prek katere je bila storitev opravljena. Bazne postaje pokrivajo razli?no velika obmo?ja, v urbanih podro?jih so ta manjša kot tista na podeželju, vendar je to lahko podatke za reševalce, kje je morda pogrešani. ?e seveda ta podatek ni ?asovno preve? oddaljen in je uporabnik že davno odšel kam drugam. Pogrešano osebo, ki ima pri sebi vklju?en mobilni telefon, pa lahko operater iš?e tudi aktivno. Dovolj je, da »zavrti« njegovo telefonsko številko, s tem pa ste?e iskanje telefona prek omrežja in sinhronizacija. V tem postopku operater poleg oznake bazne postaje pridobi še bolj ali manj natan?no razdaljo med telefonom in bazno postajo. Hepkie Dejstvo, da ve?ina ljudi že uporablja mobilni telefon, je upoštevala tudi švedska firma ResQU AB pri razvoju sistema Hepkie. To je novo orodje-sistem za lociranje mobilnih telefonov, primerno za iskanje pogrešanih oseb ali pri raznih nesre?ah. Preciznost sistema Hepkie je precej boljša od natan?nosti klasi?nega sledenja telefonom. S testi na terenu (smu?iš?a Åre) je švedska gorska reševalna služba dokazala, da lahko Hepkie locira mobilni telefon na 6 km razdalji, lociral je celo telefon zasut 180 cm globoko v snegu, in to v obeh primerih z na ??5?????(???????i???????????????????????????????????????)???????????????????????????????5????????????????)M????????????????????????????????????????)=?????????? ?????? ??????????????????????????????????????????????????????????M???????????????????????????????????????????????????)????????????????????????????????????????????)????????????????5?????????????????????????((0