Trije dobri možje
Kaj napisati o decembrskih praznikih?
Marjana Kovačič
Nič lažjega, sem si mislila, ko pa sem začela brskati po podatkih, je zadeva postala skoraj neobvladljiva. ahko napišem: praznujemo tri glavne praznike Miklavža, Božič in Silvestrovo…
AMPAK, tako je pri nas. Že če se ozremo po širši domovini, ni povsod tako, kaj šele po svetu! Nekatere praznike praznujejo, nekatere ne, prav tako se praznovanje teh treh praznikov razlikuje, celo v Sloveniji doda vsak kraj kakšno svojo posebnost.
Res pa je, da nas in naša praznovanja v decembru druži zgodovinska prazničnost tega meseca ali dela leta. December je mesec zimskega solsticija, ko so vsi praznovali zmago svetlobe nad temo, dobrega nad slabim, ko so ognji podpirali sonce, da ne bi ušlo, ko so duhovi umrlih prišli pogledat na ta svet in žive opomnili na grehe in potrebo po molitvi in delu.
Vsebina pa je nekako ista od poganskih časov pa do različnih veroizpovedi sedaj, čeprav smo mi vezani v glavnem na katoliško tradicijo.
Miklavževanje je najstarejši med
njimi, čeprav tak, kot je sedaj,
obstaja šele od 19. stoletja.
Pred tem so duhovi umrlih kot
hudiči plašili otroke, nekdo od
starejših pa je ponoči v
nastavljene peharje nasul orehe, lešnike, jabolka… skratka - darove narave - to so tradicionalna darila Miklavža.
Kasneje se je obred nekoliko spremenil in na 5. zvečer, na predvečer Miklavževega godu, so doma nastavili peharje, nogavice, škornje. Miklavž pa je s spremstvom angelov in parkeljnov hodil po vaseh, nosil je zlato knjigo, v kateri je bilo zapisano, kdo je bil prejšnje leto priden in kdo ne in temu je sledila nagrada: šiba ali darila. Seveda je bil praznik včasih bolj versko obarvan kot danes, otroci so se naučili molitvic, pesmic, vsi pa so molili.
Danes so v Sloveniji spremstvo Miklavža, pa tudi način kako hodi, kaznuje ali nagrajuje zelo različni, od pokrajine do pokrajine. Veliko starejših se Miklavža spominja kot dobrega moža, ki je prinesel nekaj dobrot.
Danes, ko smo se že povsem skomercializirali, pa Miklavž nosi vsa mogoča darila, tudi zelo bogata in na vseh koncih, doma, v mestu, krajevnih skupnostih, cerkvah….
Sv. Nikolaj, po katerem se praznik pravzaprav imenuje, je bil doma iz Patare v Turčiji, živel v drugi polovici 3.stoletja, bil je menda sin bogatašev in je vse premoženje podaril revežem. Vsekakor je to dober mož in o njegovi dobroti in darovanju kroži veliko zgodb, je zavetnik mornarjev in nekaterih obrtnikov. V Sloveniji mu je posvečenih veliko cerkva.
Se pa razlikuje po obleki od drugih dveh dobrih mož decembra. Bil je namreč škof, zato je oblečen v škofovska oblačila, na glavi nosi škofovsko mitro in ima škofovsko palico. Ker je nebeško bitje, bi lahko prišel kakorkoli, vendar običajno pride peš, če pa pride s sanmi, jih vlečejo konji.
C3Žarki / December, 2014 6