vraže na sv. lucijo 13.12.
Sodoben človek stremi k temu, da vse dogodke znanstveno razloži, vse ostalo se mu zdi naključje. Kadar pa se ta naključja prevečkrat ponovijo, tudi on podleže vraževerju.
Vraže se ne le prepletajo s šegami in navadami, temveč tudi z religijami ter magijo, svetom
mitov in simbolov s katerimi so si ljudje nekoč razlagali pojave in dogodke, ki si jih drugače niso znali pojasniti. Pogosto so vraže nadomestek nevernih za religijo.
Vraže se prenašajo kot ljudsko izročilo, kar pomeni, da se s časom in krajem spreminjajo in prenašajo večinoma kot ustno izročilo iz roda v rod. Tako s časom njihov pomen in izvor zbledi in ga pozabimo.
Ob vprašanju zakaj neko vražo upoštevajo, največkrat dobimo odgovor, da zato ker je tako že od nekdaj, ker so tako delali tudi starši in njihovi predniki.
Damjan J. Ovsec je v knjigi »Vraževerje sveta« zapisal: "človek je bil in bo ostal vraževeren. Od značaja je sicer odvisno, ali se bo nagnil k polnemu ali praznemu, k vsemu ali niču. Nekaj pravere, pramagije, vraževerja pri vsakem vedno ostane."
Spodaj bom razložila izvor nekaterih slovenskih vraž, ki so povezane z prazničnimi decembrskimi dnevi. Pri marsikateri vraži pa moramo izvor iskati širše v evropskem ali celo indoevropskem svetu.
vraže na sv. miklavža 6.12.
Dekle si mora na prvo adventno nedeljo kupiti robec, ki ga mora takoj plačati in nihče je ne sme videti pri nakupu. Ves adventni čas ga mora naskrivaj robiti, zadnje vbode pa naskrivaj naredi v cerkvi med polnočnico. V cerkvi in iz cerkve grede ne sme spregovoriti. Ko pride domov, robec razgrne pod blazino in na njem zaspi. V sanjah pride njej namenjen ženin in ji s tem robcem obriše lice. Tako dekle spozna kateri od fantov bo zanjo najprimernejši mož. (iz knjige Praznično leto Slovencev N. Kuret)
vraže in simboli sreče
Rdeča zarja v večerih pred 5. decembrom pomeni, da Miklavž piškote peče.
Na Miklavžev god pa je prepovedana preja in delo v gozdu, ker to prinaša nesrečo. V dneh pred Miklavžem naj bi ljudje v gozdu tudi srečevali parkeljne, ki pletejo nov koš za Miklavža.
adventna vraža
Na sv. Lucijo je najdaljša noč. Legenda pravi, da je Lucija prevzela krščansko vero, vanjo pa se je zaljubil bogat nevernik. Starši so jo silili naj se poroči z njim. Ker je rekel, da se je vanjo zaljubil zaradi lepih oči, si je te iztaknila in mu jih poslala na pladnju. Sv. Lucija predstavlja svetlobo in luč, ki premaga temo.
Dekleta so na ta večer dala pod blazino zvezdo z 12 kraki in na vsak krak napisala ime enega fanta, samo en krak je ostal prazen. Vsako jutro so odtrgala en krak z zvezde, ne da bi ga pogledale in ga vrgle v ogenj. Na božično jutro je na zvezdi ostal krak z imenom najbolj primernega ženina, če je bil krak prazen, pa je pomenilo, da se to leto ne bodo ženila.
Šivilje in čevljarji pa ta dan niso smeli šivati, ker bi imeli drugače težave z očmi, ponekod pa so verjeli, da bi tako kokošim rit zašili in naslednje leto ne bi nesla jajca.
C3Žarki / December, 2014 9