BTC City Vodnik (BTC City Ljubljana) Marec, 2014

GLEDALIŠKO Bojan Emeršič Zvezdništvo je pri nas neuporabna beseda Igralec Bojan Emeršič, ki je občinstvo pred televizijskimi zasloni kar šest sezon spravljal v smeh kot dr. Jože Jarc v Naši mali kliniki, nato pa še kot Zmago Batina v oddaji Vzemi ali pusti, v najnovejši produkciji SiTi Teatra BTC, monokomediji Mulc … vas gleda, humorno razkriva, kako svet odraslih, njihova dejanja in njihove medsebojne odnose razume šestletni otrok. Če gre soditi po odmevih po premieri konec februarja, bo komedija Bojana Emeršiča, ki je tudi avtor besedila, še dolgo zabavala odraslo občinstvo in mu nastavljala ogledalo. Pet let po Zmagu Batini, monokomediji, ki ste jo napisali po priljubljenem televizijskem liku in jo krstno uprizorili leta 2009, se znova vračate k monodrami oziroma monokomediji. Zdi se, da se v tej zvrsti gledališča dobro počutite?! Res je! Težko naštejem in osmislim vse vzroke, zakaj, z gotovostjo pa lahko rečem, da je poglavitni vzrok za moje dobro počutje v tej zvrsti gledališča moj dar za komično, za komedijski žanr, ki ga v ljubljanski Drami, kjer sem zaposlen, ne morem izživeti. Lahko bi poiskal že napisano komedijo, poskusil najti tri ali štiri igralce, režiserja in producenta, s katerimi bi besedilo uprizorili, a ker življenje vedno opazujem skozi komično prizmo in tudi o resnih stvareh poskušam razmišljati z nekaj humorja, je monokomedija vedno »bližnjica« k temu, kar me v igralskem smislu zanima in vznemirja in kar tudi občutim kot del sebe. Pa vendar človek ne sede kar tako k pisanju, za to potrebuje čas, navdih, dobro zgodbo, spodbudo? Spodbud za pisanje je bilo seveda več, od vsebinskih do povsem življenjsko objektivnih. Glavni pobudnik za pisanje je bil vendarle moj šestletni sin, ob katerem sem začel razmišljati, kako otroci dojemajo in razumejo nas – odrasle; pri njegovih letih znajo otroci s svojim omejenim védenjem le »seštevati«, morda nekaj malega tudi »odšteti«, odrasli pa v odnosih do drugih ljudi tudi »množimo« in »delimo«. Te matematične naloge oziroma zapletene medčloveške odnose mora otrok, da jih sploh lahko razume, zelo poenostaviti, in prav v tem poenostavljanju oziroma »prevajanju« nastane prostor za komično. In to komičnost otroškega razumevanja sveta odraslih sem kot rdečo nit uporabil pri pisanju monokomedije Mulc … vas gleda. Je res, da bi Mulc – besedilo ste pisali kar leto dni, pri čemer vam je nekoliko pomagal tudi vsestranski ustvarjalec Rok Vilčnik –, uprizorjen v integralni verziji, trajal kar dve uri in pol? Materiala je bilo veliko in nulta verzija predstave je res trajala dobri dve uri, zato sem besedilo pozneje krajšal in dopolnjeval, režiserja predstave Jašo Jamnika zasipal z domislicami in na koncu ohranil le tisto, kar je bilo na odru res humorno in komično; vsaka situacija je namreč lahko komična ali resna, kakšna bo, je odvisno le od interpretacije in konteksta, v katerega je umeščena. Ima humor tudi meje? Lahko komik ali igralec kljub duhovitosti prestopita mejo? Z varne razdalje parterja je na odru vsaka komedija videti kot sila preprosta reč, a prav v tej preprostosti se skrivajo njene pasti. Da bi se jim izognili, mora tudi humor imeti mejo! Ta je v njegovem podajanju, in če igralec mejo prestopi, se mu gledalec upre, in igralec gledalca izgubi. Igralec mora znati videti mejo, gledalčev smeh – ta je vedno spontan, nikoli razumski – pa je zato edini pokazatelj, da igralec ni prestopil meje in da je predstava dobra. Pri Mulcu so nekateri testni gledalci imeli pomisleke zaradi dela besedila, ki govori o smrkljih, a se mu do zadnjega nisem hotel odpovedati, saj vem, da se da gledalca tudi »zapeljati«; besedilo, ki bi izven predstave izzvalo zgražanje, v drugačnem kontekstu, podano gledalcu v pravem trenutku in na pravem kraju, postane – vsaj tistim, ki premorejo nekaj samokritike – lahko tudi smešno. In za to ni potrebno veliko, dovolj je, da v predstavi rečem: Naj dvigne roko tisti, ki še ni pojedel smrklja! Komedija ima veliko obrazov. Kako bi žanrsko opredelili Mulca? Mulc … vas gleda se od daleč spogleduje s stand up komedijo, pa čeprav predstave ne gradim na pripovedovanju vicev, ampak na izrazito igralskem deležu. Močnejši sem v zgodbah in hkrati odigram tri, štiri like. Ko mi je nekdo po premieri rekel, da je imel ob gledanju predstave občutek, da je gledal na odru več igralcev, sem bil zadovoljen, dobil sem občutek, da je bil moj namen dosežen. 22 Gre za premišljeno odločitev. Da bi igral otroka, sem prestar, z otroškim vokabularjem tudi ne bi mogel povedati veliko. Če bi na oder stopil kot Bojan Emeršič in bi občinstvo prepričeval, da sem otrok, mi nihče ne bi verjel. V predstavi zato ne posnemam otroka in njegovega obnašanja, temveč le glasno razmišljam tako, kakor bi – seveda z drugačnimi besedami – razmišljal otrok. Moj kostum le pomaga, da je »prehod« od Bojana Emeršiča do otroka za gledalca spontan. Mulc postanem le takrat, ko igram več likov hkrati in je eden od njih tudi otrok. Gledalci z razumevanjem nimajo težav. Ste se kdaj zbali, da bi kateri od vaših prepoznavnih komičnih likov, ki se jim bo zdaj zagotovo pridružil tudi mulc, lahko zasenčil Bojana Emeršiča, igralca ljubljanske Drame? To je bojazen večine naših igralcev. Slovensko gledališko tržišče je majhno, zato nikoli ne moreš vedeti, kdaj bo tvoje sodelovanje v komercialnih predstavah ali televizijskih oddajah zasenčilo tvoje delo v matični hiši. To je bil tudi razlog, da sem se prvih deset let igralske kariere izogibal povabilom v komercialne predstave in sprejel le televizijsko vlogo v Naši mali kliniki. Lik Zmaga Batine mi je od Bojana Emeršiča uspelo ločiti do te mere, da je večina verjela, da gre za resnično osebo, in so Zmagovo mesnico celo iskali po Mariboru. Uspelo mi je, ker je bila moja transformacija popolna. Ker za likom Zmaga Batine nihče ni iskal igralca, sem tudi v gledališču ostal igralec. Iz enakega razloga sem tudi v Mulcu preoblečen v mulca. Prijavite se na novo storitev in nakupujte vse potrebno za novega družinskega člana kar 11 odstotkov ugodneje. STE ŽE NA PORODNIŠKEM POPUSTU? Zaradi Zmaga Batine vas danes prepoznajo vsi, tudi tisti, ki ne hodijo v gledališče. Verjamete v zvezdništvo? Ne, pri nas zvezd ni. V tujini so zvezde res zvezde, vedno nekoliko oddaljene od navadnih smrtnikov in zato nedostopne, pri nas pa se lahko vsakdo obregne vate in v banki ne smeš niti glasno pomisliti, naj odprejo še eno okence. Zvezdništvo je pri nas neuporabna beseda. Ob sinu Tiborju doma vzgajate še nemškega bokserja Harija; ste pomislili, da bi o odraslih in o svetu morda spregovorili tudi skozi pasje oči? Hvala za idejo! Pisanje skozi pasji pogled in logiko bi v besedilo vneslo zanimive in zelo duhovite momente, takšna predstava bi bila drugačna, bolj absurdna … Ampak če dobro premislim, je otroški pogled na svet enak pasjemu. Ne pravijo zaman: Kupi si psa, treniraj ga in šele nato imej otroka. Pri obeh gre za enak model vzgoje, ki temelji na sistemu vztrajanja pri tistih stvareh, ki jih želiš doseči. Ko to postane pravilo, vztrajanje lahko opustiš in doseženo postane del življenja. Če popustiš, te pojesta oba, pes in otrok. 11 % PORODNIŠKI POPUST KLU B V predstavi ste oblečeni v kratkohlačnika, vaš jezik pa je skoraj vso predstavo jezik odrasle osebe … Trikrat žlahtni na festivalu Dnevi komedije 2014 V Celju so v soboto, 15. marca, ob sklepu 23. festivala Dnevi komedije, na katerem se je v tekmovalnem programu v treh tednih z osmimi izbranimi predstavami predstavilo prav toliko slovenskih gledališč, znova slovesno podelili festivalske nagrade. Kar tri od petih podeljenih nagrad so prejeli ustvarjalci Vojnovićeve komedije Tak si v produkciji SiTi Teatra BTC in Krekerja. Strokovna festivalska žirija, ki so jo sestavljali režiserka Ajda Valcl (predsednica), gledališka kritičarka Mojca Jan Zoran in dramaturginja Simona Hamer, je naziv žlahtni komedijant soglasno podelila Klemnu Slakonji za vloge Potnikov, naziv žlahtni režiser pa Aleksandru Popovskemu (tudi) za režijo omenjene uprizoritve, ki je z oceno 4,5616 postala še žlahtna komedija 2014 po izboru občinstva. Žirija je Klemnu Slakonji nagrado namenila za upodobitev različnih likov in zapisala, da »iz celote precizno lušči bistvo in ustvarja karikirane like potnikov in se sprehodi skozi transformacije današnjega človeka ter z neverjetno natančnostjo in vsakič z neizprosno zahtevnostjo do sebe in predstave v celoti se prestavlja iz lika v lik ter drobce posameznika prevaja v trpko življenje slehernika«. Aleksandra Popovskega pa je nagradila za »gledališče polnokrvnega humorja, ki ni zgolj zabava. Humor z jasnim avtorskim podpisom v prefinjenih situacijah in z mojstrskimi obrati uporablja za nastavljanje ogledala oziroma kot orodje za razgaljanje posameznika in njegovega odnosa do družbe. Popovski je režiser, ki odpira prostor igralcem in jim daje možnost za ustvarjanje presežnih kreacij.« Draga nosečnica, dragi starši! Z vami se veselimo najlepšega obdobja v življenju, ki ga nikoli ne pozabimo. To obdobje pa je lahko tudi finančno zahtevno, zato vam želimo v Baby Centru z novo storitvijo »Porodniški popust« stati ob strani. Nosečnice in starši se lahko prijavite na storitev »Porodniški popust« in dve leti neprekinjeno kupujete izdelke, ki jih potrebujete ob prihodu novega člana in v mesecih po njegovem rojstvu, s kar 11-odstotnim popustom. V ponudbi znižanih kategorij boste našli vse prve avtosedeže, vozičke, posteljice in posteljnino, previjalne mize in komode, hranilne stolčke, prsne črpalke, dude, stekleničke, hladilna mazila, kašice, prve igrače in še in še. Storitev je brezplačna in na voljo vsem članom Kluba Baby Center. Prijavite se nanjo v naših trgovinah ali na www.babycenter.si, kjer si lahko ogledate celotno ponudbo znižanih kategorij izdelkov z ustreznim popustom in dobite še druge informacije. BC PorodniskiPopust BTCVodnik120x365 V01.indd 1 7. 3. 2014 9:24

BTC City Vodnik (BTC City Ljubljana) Marec, 2014 | Page 22