Zajavkala je in se zravnala. Medicinska sestra ji je sporočila, da mora tam ostati še nekaj ur. Čez čas se je počutila veliko bolje. Spet se je napotila za vonjem. Tako je prišla do hotelske sobe sto dva, potrkala in odprl ji je Mrož. Bila je presenečena, hkrati pa tudi ne. Mrož jo je vljudno povabil naprej. Riba je bila zelo presenečena. Soba je bila čista in urejena. V kadi se je penila vroča kopel. »A, vročo kopel imate! Te obožujem.« Mrož ji je pritrdil: »Tudi jaz.« »Se smem okopati?« je vprašala riba. »Seveda,« ji je odgovoril Mrož. Riba je skočila v kad, da je pljusknilo. »Se ti smem pridružiti?« je vprašal Mrož. »Seveda, kad je dovolj velika.« Mrož je počasi legel vanjo in pazil, da se ni bi spet usedel na Ribo. Nekaj časa je Riba samo veselo plavala, nato pa je Mrož rekel: »Sploh se še nisem predstavil. Jaz sem profesor prava Jožef Mrož.« »Jaz pa sem Riba,« odgovori ona. »Se opravičujem za tisto na plaži,« nerodno izusti Mrož. »Bolelo je, to je res, ampak je že v redu.« Mrož si oddahne: »Sva lahko prijatelja?« »Seveda,« mu odvrne Riba.