Zakaj ima sir luknje?
Nekoč pred davnimi časi je v Švici živel en sir, ki je rad sanjaril in poskušal stvari, na katere ostali niso niti pomislili. Nekega dne se je odločil, da ne bo več hodil, saj je pretežak in zelo težko hodi. Dolgo je tuhtal kaj bi naredil, ko se je spomnil, da bi lahko malce shujšal. A kaj naj stori, ko vendar ne mara telovadbe. Tako je tuhtal še naprej. Niti opazil ni, da se je zvečerilo. Nakar je prišla njegova prijateljica mama miška in mu potarnala, da nima dovolj hrane, da bi nahranila vsa lačna usta svojih mladičkov. Siru se je posvetila ideja, ki bi pomagala tako njemu kot njej. Dogovorila sta se, da bo svoje mladičke pripeljala k njemu in ga bodo malo pojedli. Ko so male miške prišle, so bile že tako lačne, da so pozabile na manire in grizljale malo tu malo tam. Najedle so se in zadovoljne odšle domov. Sir pa se je napotil na sprehod, da bi preveril, kako je deloval njegov plan. Ugotovil je, da je načrt deloval, in se tako razveselil, da so v roku enega tedna za to izvedeli vsi ostali. Tako so male miške imele več kot dovolj hrane in sir je dobil luknje.
Vita Strauss Koželj, 7. B
URŠKINO PISMO STARŠEM
Draga mama!
Oprosti, ker ti tako dolgo nisem pisala. V zadnjem času se je v mojem življenju zgodilo veliko stvari. Da ti povem vse od začetka. Veš, da sem veljala za najlepšo Ljubljančanko in da sem bila prevzetna. Osvajala sem moška srca, jih zavajala, jim marsikaj obljubljala in na koncu zapuščala. Svojo prevzetnost sem drago plačala. Nekega toplega dne se je na Starem trgu ob Ljubljanici odvijal ples. Bila sem zelo izbirčna pri izbiri plesalca. Zavrnila sem vsakega, dokler nisem zagledala krasnega, a nekoliko skrivnostnega mladeniča. Z njim sem se tako močno vrtela, da so vsi drugi obstali. Plesala sva, dokler me ni odpeljaj v svoje podvodno kraljestvo.
In zdaj sem tam. S svojim povodnim možem. Na začetku mi je bilo grozno. Strah me je bilo in želela sem nazaj. Ker je lepo skrbel zame in bil idealen moški, se je sčasoma približal mojemu srcu. Vanj sem se zaljubila. Zdaj imam z njim družino. Živim srečno življenje.
Draga mama, upam, da mi oprostiš za vso skrb in bolečino, ki sem ti jo zadala, in upam, da se kmalu vidiva.
Z ljubeznijo, tvoja Urška.
Lamija Gudić, 8. b