TRIJE PRAŠIČKI MALO DRUGAČE
Nekoč so na kmetiji živeli trije mladi prašički. Neke noči so se na nebu pojavili črni oblaki. Nobena žival si zaradi bliskov, gromov in srhljivih strel ni upala zatisniti očesa. Mama pujsa pa je prašičke pokrila s slamo, za miren spanec. Tedaj pa je strela udarila v hlev in hlev je zgorel. Prijela je vse tri prašičke in z njimi stekla v gozd. Po dolgem času bežanja, so se odločili, da si bodo zgradili vsak svojo hišico. Prvi prašiček si je naredil hiško iz slame. Drugi prašiček si je naredil hiško iz vej. Tretji pa se je odpravil v bližnjo vas, kjer je našel opeke in snov za lepljenje. Ravno takrat je volk iskal plen in opazil tri različne hišice. Najprej je odšel k hišici iz slame in si godrnjal, kako jo bo odpihnil. Zajel je sapo in pihnil tako močno, da je hiška poletela tri kilometre daleč. Takrat je opazil prestrašenega prašička, ki je tekel k hiški iz vej. Tudi tokrat je zajel sapo in pihnil na vsa pljuča. Drugo hišico je odneslo daleč in oba prašička sta stekla proti tretji hišici. Tretji prašiček je vedel, da se bo to zgodilo. Zato je pobarval svojo hiško zeleno, da je izgledala kakor iz trave. Volk je pihnil in vrglo ga je za sedem metrov nazaj. Zdelo se mu je zelo čudno, da ni mogel odpihniti tudi te hišice. Prestrašil se je in zbežal v globoko v gozd, saj je mislil, da so to čarobni prašički. Prašički so se kmalu odločili, da bodo spet odšli na kmetijo. Tam so živeli srečno, saj je bila kmetija zaščitena pred strelami.
Zala Željko, 4. b