Klara
Pred davnimi časi je v neki vasi živela deklica po imenu Klara. Bila je lepa kot kozica, prijazna in mila. Naslednje jutro, ko je Klara šla na sprehod, je videla čudno žensko. Ko je prišla bliže, jo je ta povabila v hišo. Klara se je ženske najprej bala, nato pa je le vstopila v hišo. Hiša je bila polna sladkarij in gospa je Klaro hitro zaprla v klet. Klara je bila zelo žalostna. Nekega dne, ko je gospa odšla iz hiše, je Klara pobegnila. Ko se je gospa vrnila, je ugotovila, da je deklica pobegnila. Če morda kje srečaš kakšno gospo, raje zbeži.
Zara Maria Lubej
Zajec in lev
Nekoč je živel zajec, a to ni bil čisto navaden zajec. Bil je poseben, ker je znal prelisičiti vsakega. Nekega dne je zajec srečal leva. Pozdravila sta se in lev ga je nagovoril: "Boter zajec, je pa res huda zima. Glej, tam po poti gre punčka in nese košek. Zagotovo ima v njem kaj surove skorje." Sestavila sta načrt, kako bosta prišla do skorje. Deklico sta uspela pretentati, a zajec je hitro pobral košek in stekel k vodi. Tja je poklical leva. Naročil mu je, naj rep vtakne v vodo, da nalovi rib. Vprašal ga je, če ribe že kaj prijemljejo, in še tisto minuto zbežal. Od takrat naprej se lev zapodi za vsakim zajcem. Ker mu je rep v vodi zmrznil in si ga je odtrgal, je njegov rep sedaj veliko krajši.
Ria Ajhmajer
Labod
Nekoč je živel labod. Bil je čaroben in s svojo močjo je lahko priklical svoje prijateljice ribe. Ribe so mu pomagale pri vsaki težavi. Seveda je imel labod tudi sovražnika. To je bil zlobni racak. Nekega dne je ta racak prišel do laboda in ga povabil v svoj dom. Labod je klical prijateljice ribice, a se niso oglasile. Racak je laboda odpeljal v klet. Tam ga je zaprl v kletko, saj ga je premamil s sliko. Ko so ribice izvedele, da je laboda zaprl hudobni racak, so ga rešile. Tako je njihovo prijateljstvo postalo še močnejše.
Katja Eisner
Čevlji in krpa
Nekoč so živeli čevlji. Vedno so bili umazani. Nekega dne so spoznali krpico. Krpica je videla, da so čevlji zelo umazani. Krpica je čevlje zmočila in jih lovila. Komaj je še tekla, ko je rekla: "Čevlji, zdaj se pa ustavite, da vas umijem." Čevlji so obstali in krpica jih je pobrisala. Čevlji so se bleščali in se zahvalili krpici za trud. Od takrat krpica vedno spremlja čevlje in še danes živijo srečno v njihovi hiški.
Zala Kopun