Na en lep dan sredi maja,
V eni roki, za otroka, ima plenice,
v drugi, iz lekarne, steklenice.
jo vpraša: »Ali potrebuješ ti pomoč?«
Vida, mlada mater bolnega otroka,
nima pojma, kaj naj reče, in zastoka:
mož pa tarna jok in stok.«
»Preko morja« mož odvrne,
»zate služba je, ki se je ne zavrne.
Dojila tujega boš ti otroka,
zanj skrbela in ob njem živela.«
in ker denar res potrebuje,
Preko morja živi pol leta,
brez moža in svojega otroka.
izgubila ljubljenega je otroka
in ugotovila, da življenje ni potica.
Larisa Zgoznik, 9. b