Brstje Brstje 2020/21 | Page 18

Na en lep dan sredi maja, 

Vida hodi sredi gaja. 

V eni roki, za otroka, ima plenice, 

v drugi, iz lekarne, steklenice. 

 

Ko zagleda jo nek mož, 

jo vpraša: »Ali potrebuješ ti pomoč?« 

Vida, mlada mater bolnega otroka,  

nima pojma, kaj naj reče, in zastoka: 

»Dete joče dan in noč, 

mož pa tarna jok in stok.« 

 

»Preko morja« mož odvrne, 

»zate služba je, ki se je ne zavrne. 

Dojila tujega boš ti otroka, 

zanj skrbela in ob njem živela.« 

 

Vida premišljuje 

in ker denar res potrebuje, 

službo sprejme in odide. 

 

Preko morja živi pol leta, 

brez moža in svojega otroka. 

Ko jo domotožje zgrabi, 

končno se domov odpravi. 

 

Doma jo čaka pismo, 

v katerem je novica: 

izgubila ljubljenega je otroka 

in ugotovila, da življenje ni potica.

Larisa Zgoznik, 9. b

Lepa Vida