Včasih se zdi,
da za mladost ni poti.
Je le vpliven svet,
v katerega si ujet.
Zdi se, da ne veš, kdo si,
a v srcu dobro veš, da si to ti.
Unikaten, kakor hočeš biti,
v nič te noben ne more prisiliti.
Tvoji možgani zmedo imajo,
misli se podijo sem ter tja.
Srce ti pa bije le zanjo,
zanjo bi šel na konec sveta.
Včasih se zdiš popolnoma brez energije,
ko vstaneš in si zobe umiješ.
A dobro veš, da vsak dan
vreden je truda in nič ni zaman.
Žalosten še bolj sem.
korona in ta novi sev.
Vse bolj se zapiram vase,
nič več se ne oziram nase.
S starši smo se skregali,
češ da nič ne naredim po hiši.
Zaloputnila vrata so,
jezen res sem bil močno.
Zazvoni telefon.
Moja ljubezen kliče me,
vpraša me, če vse dobro je,
jaz ji rečem: "Pa kaj še!"
Tako pogovarjava se minuto za minuto,
ko spoznam,
da danes sem se do staršev obnašal kruto.
Zdaj razumeti znam.
Korona vse nas je doletela,
a poguma nam ni vzela.
Znamo prebroditi vsak dan,
izbrati, da je srečen, nasmejan.
Neja Jakopanec, 8. b
Za mladost ni ovire, so samo prave izbire