***
Megla je zgoščena zračna vlaga nezadovoljna razvajenka željna toplih dotikov voljnega trepeta opoldanskih pripek Megla je še neprebujeni dan še neizpita noč nedan nenoč POTUJEM zdi se mi skozi prostor ki ni le prostor kot bi bil odsev zdavnaj poslikanega platna in sem zgolj poteza črta s čopičem neke vešče roke ki si je svet zamislila čisto po svoje Kot iz sanj vznikajo podobe iz enoličnosti brezčasja V bujne prsi oblikovani griči stopijo v ospredje telo pokrajine pa kot bi se sramovalo svoje brhkosti ostaja zakrito z meglo Na levo se odstira polje v rumenem na desno polje v belem cvetu Vso cvetje bledikavo izginja v enoličje skrivnosti Tik pred menoj je morda pot prečkala srna morda lisica morda pes morda je bil konj Skrivnost je domišljija dokler to je Megla ni skrivnost megla je domišljija neposredno in se je čez pot sprehodil nosorog Morda je bil pa le premik ciprese v pišu vetra ki bo skrivnosti nejevoljnih kapljic kmalu odpihnil iz domišljije
256