S svetovanjem soustvarjamo dobre zgodbe
Sedaj znam brati in pisati
V Slovenijo sem prišla leta 2006 iz Kosova. V prvih letih bivanja na Jesenicah sem se pri zdravniku, v trgovini in na ulici
sporazumevala predvsem z moževo pomočjo. Prišel je trenutek, ko sem se sama odpravila k zdravniku in s tem prišla
do prelomnice, kjer sem spoznala, da moram nekaj narediti, da se bom lažje sporazumevala v okolju, v katerem sedaj
živim. Zaradi nerazumevanja jezika sem namreč po nekaj urnem čakanju v čakalnici ugotovila, da je moje čakanje
zaman in da so mi že nekaj ur nazaj povedali, da sem s pregledom zaključila in naj odidem domov, saj dobim izvide po
pošti. Občutki, ki sem jih takrat doživljala, so bili neprijetni, a danes sem hvaležna za to izkušnjo, saj sem takrat
doumela, da moram nekaj spremeniti.
Po obisku zdravnika sem se s sosedino pomočjo udeležila razgovora na Uradu za delo, kjer so mi povedali za
Svetovalno središče Gorenjska, ki deluje na LU Jesenice. Že naslednji dan sem obiskala svetovalko, ki me je napotila na
začetni tečaj slovenščine. Na tečaju sem morala priznati, da ne znam pisati in brati, saj sem v šolskih klopeh preživela
le nekaj tednov. Svetovalci, profesorji in ostali tečajniki so me sprejeli in skupaj z mano gradili moje znanje slovenščine.
Zaradi vključitve v proces svetovanja imam sedaj v okolju prijatelje, hodim na tečaj slovenščine in delavnice
kreativnega ustvarjanja.
Čutim splošno zadovoljstvo zaradi svojih dosežkov, vsekakor pa sem najbolj ponosna na to, da sem se pri teh letih
naučila brati in pisati.
(Priseljenka iz Kosova, 56 let)